Foto: Mitja Marussig

V Galeriji Tir je potekal večer kratkih filmov Ferrucia Goia in Roberta Kusterleta. Predvajali smo štiri kratke filme: Blave, Homage to Sv. Elisabeta Turingijska, Looking in the eyes in Dancing Water.

Info: Galerija Tir

7 files, last one added on Nov 14, 2008

Foto: David Verlič

Roberto Kusterle je eden najbolj svojevrstnih predstavnikov italijanske fotografije, ki ga zaznamuje tudi velika navezanost na naš, čezmejni kulturni prostor. Ta se kaže najprej v njegovem poreklu, ki deloma izhaja iz slovenskih korenin, predvsem pa v njegovem aktivnem sodelovanju in soustvarjanju s primorskimi umetniki. V Galeriji Tir, ki se nahaja ravno na meji obeh njegovih svetov, bo razstavil cikel fotografij »Zrcalo telesa«, ki je nastal v letu 2006.
Osnovni koncept, iz katerega avtor izhaja, je dojemanje staranja in minljivosti ter z njim neposredno povezan sodobni pomen lepote in zunanje perfekcije. Kusterle izpostavlja problematiko vsega globaliziranega sveta, ki se sooča z nesprejemanjem nečesa, kar je povsem naravno in neizbežno, ter se z raznimi posegi v telo bori proti toku. V tem boju z mlini na veter pa sodobna estetika kvečjemu postaja suženj zunanjega izgleda, največkrat na račun pomanjkanja notranjega sožitja in sprejemanja dostojanstva staranja. Avtor se procesa loti iz obratne smeri, saj na mlado in lepo telo nanese starostne znake. Kontrast, ki ga doseže s soočenjem gub in uvele kože s svežino mladega telesa v isti kompoziciji, s svojo neposrednostjo izraža še dodatno napetost.
Niz samostojnih portretov dopolnjujejo podobe, sestavljene bodisi iz monologa telesa bodisi iz prepleta dveh ali treh figur, ki jih postavi tako, da se izgubi meja med njimi in njihovo naravno človeško obliko. Avtor jih zgnete v nov konglomerat, jih združi v fantastično bitje ali jih spremeni v asociacijo na nekaj drugega, kjer nas šele natančno opazovanje z obilico domišljije privede do rekonstrukcije dejanske postavitve fotografiranih modelov. Navezava na naslov cikla je na tem mestu večplastna; zrcalo je zmožno podvojiti posamezno podobo, avtor pa ta učinek dosega z izrazito podobnostjo figur, ki jih zamaskira v nekakšne klone. Zrcalnost se nanaša tudi na lastnost človeškega telesa, ki ne samo, da je na zunaj sestavljeno iz dveh skoraj enakih polovic, temveč je grajeno v svojevrstnem kanonu razmerij med telesnimi površinami/deli, kar nas z lahkoto preslepi, da vidimo nogo tam, kjer je v resnici roka ali medenico tam, kjer so ramena. Ogledalo pa nenazadnje lahko simbolizira tudi samorefleksijo ob eksistencialnih in družbenih vprašanjih, problemih in dilemah medčloveških odnosov, ki so antropomorfizirano ujete v posamezno kompozicijo.
Delo Roberta Kusterleta bi bilo preskromno označiti samo kot fotografsko, fotoaparat namreč pride na vrsto šele na koncu in ima le klasično vlogo, da dokumentira inscenacijo, ki je postavljena pred njim. Rezultat, ki mu lahko na prvi pogled očitamo tehnične posege, nastale po nastanku posnetka, je namreč posledica natančnega in v naprej zamišljenega optičnega učinka. Avtor, in ne le fotograf, najprej nastopi kot slikar, kipar in scenograf, ki najprej s fizično obdelavo telesa in nato še z njegovo postavitvijo izdela pogoje za svoj motiv, ter ga v zadnji fazi ujame v črno/belo podobo.

Info: Galerija Tir

11 files, last one added on Nov 14, 2008

Foto: David Verlič

V petek, 11. julija smo ob 21. uri v Galeriji Tir odprli vrata vsestranskemu ljubljanskemu umetniku Iztoku Šostarcu in njegovi instalaciji Razdalja in nasmeh.
Avtor je s svojo postavitvijo pričaral podobo parka-sprehajališča, nastalega pod vtisom lahkotnih žanrskih motivov Jeana Honoré-ja Fragonarda (1732 – 1806). Vzdušje rokokojske razigranosti pa s sodobnostjo povezuje slavna Barbie, estetska ikona 20. stoletja, ki se umešča v kompozicijo namesto Fragonardovih baročnih dam in s tem popolnoma osveži idilično vsebino ter ji doda svojevrstno duhovito noto.
Instalacijo je spremljala avtorska glasba Roberta Ovna, nastala posebej za to priložnost, ki združuje sodobne forme z elementi baročne glasbe.
Projekt Iztoka Šostarca smo predstavili v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier s sedežem v Ljubljani, s svojim obiskom pa nas je na odprtju razstave počastil g. Dominique Geslin, svetovalec za sodelovanje na področju kulture in direktor Francoskega inštituta ter avtor spremljevalnega teksta, ki je tudi predstavil umetnika.
Celoten projekt je nastal tudi z nepogrešljivo pomočjo Sreča Brezovarja, Nike Vižintin in Milana Vrsajkova, ki jim gre prisrčna avtorjeva zahvala.

Info: Galerija Tir

25 files, last one added on Dec 01, 2008

Foto: David Verlič

V sodobnem času, ki tradicionalne likovne zvrsti rad potisne v drugi plan, ter se raje poslužuje modernejših prijemov, je slikarstvo na tankem ledu, bodisi zaradi prepričanja, da je bilo že vse videno ali zaradi svoje odtujenosti, ki je sorazmerna s prevladujočo izrazno abstrakcijo in od gledalca največkrat zahteva precejšen intelektualni napor. Podoba vidne realnosti, ki opazovalcu umetniških del veliko lažje nudi točke oprijemljivosti in identifikacije, se na slikarskih platnih pojavi vedno redkeje ali pa se znajde v novih vlogah, daleč od tiste klasične, ki fotografsko reflektira svet pred seboj. Če površno pogledamo akrilne podobe Svetlane Jakimovske Rodić, jo lahko mimogrede uvrstimo v tisto prvo, torej abstraktno tradicijo, ki se izraža v njeni svobodni rabi barv, razpuščeni perspektivi in megličastih brezprostornih plasteh, ki jih tu in tam prebudi konkretna podoba, predmet ali zgolj oblika, ki se je hitro oprimemo in okrog katere začnemo oblikovati zgodbo posamezne slike.
Ponovno »branje« njenih platen nam ob izklopu strogega ratia, torej ob čutnejšem in bolj intuitivnem opazovanju, pokaže popolnoma drugačno sliko. Pred nami se razprostre nekakšen kozmični prostor, ki ga sami le intuitivno čutimo, mogoče sanjamo ali se na razne načine namensko podajamo vanj, med tem ko nam ga mediji radi servirajo tudi kot »fikcijo«. Vendar tu ne gre za nek izmišljen svet, ki bi ga slikarka inscenirala na platnu kot plod svoje domišljije, in prav tako kot slogovno tudi vsebinsko njena dela niso abstraktna. Stvarnost sega izven naših zaznavnih zmožnosti in kot taka obstaja navkljub našim omejujočim prepričanjem. Na razstavljenih platnih se nam torej kaže svet onkraj, metafizični prostori in zapisi stanja, do kakršnega je prišla slikarka sama, ter ga prav takega obelodanila v slikarski obliki. Naivno, a ne brez pomena bi jo lahko primerjali z impresionisti, ki so se trudili naslikati svetlobo, tako kot še nihče dotlej, pa njihovi sodobniki v teh poskusih dolgo niso videli realnosti. Danes, v času prehitevajočega znanstvenega napredka in revolucionarnih odkritij, ki spreminjajo pogled na človeške zmožnosti, se je preoblikovala (ali ponovno prebudila) tudi zavest o naši resničnost, ki umetniku lahko nudi svež (in hkrati večen) ikonografski vir.

Info: Galerija Tir

20 files, last one added on Nov 12, 2008

Foto: David Verlič

Prepustite se Sladkim lažem in drugim nečednostim na slikarski rastavi akademskega slikarja Janeza Zalaznika, ki je bila predstavljena javnosti 8. maja 2008 v Galeriji Tir.

Info: Galerija Tir

23 files, last one added on Jun 12, 2008

Foto: Katarina Brešan

28. marca je v Galeriji Tir potekala otvoritev razstave grafik Tanje Milharčič - Zgodbe iz gozda.
Galeriji Tir nadaljujemo razstavno sezono z novo razstavo serije grafik Tanje Milharčič, ki bo predstavila svoje diplomsko delo Zgodbe iz gozda, v katerih »pripoveduje« pravljice, ki se pletejo v njeni domišljiji. Te so navdih bodisi za likovno ustvarjanje kot za kratke literarne pripovedi, nepogrešljiv del njenega izražanja že od malih nog. Za svoje delo je izbrala klasično tehniko s čimer ostaja vezana na tradicijo Ljubljanske grafične šole, ki je bistveno poudarjala čistost grafičnih tehnik. V galeriji bo postavila praktični del svoje naloge, ki jo bo kasneje zagovarjala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pod mentorstvom prof. Lojzeta Logarja.

Info: Galerija Tir

17 files, last one added on Apr 02, 2008

Foto: David Verlič

V petek 29. februarja se je ob 21. uri v Galeriji Tir zgodila otvoritev fotografske razstave Petre Petan z naslovom Precepcija.
Avtorica se je predstavila s serijo sedmih motivov, od katerih se vsak manifestira na tri različne načine. Fotografiji velikega formata sledi isti posnetek manjših dimenzij, sosledje pa je zaključeno z izbranim detajlom posamezne fotografije, ki ga ne zaznamuje reprezentativen izrez, temveč le-ta izhaja iz obrobnih, pustih in neizpovednih kompozicijskih polj.
Petanova je svoje fotografije zbrala pod skupnim imenom Precepcija, ki na prvi pogled deluje kot tipkarski lapsus. Pa vendar gre za avtoričino besedno igro s pojmom percepcije, ki v njenem kontekstu pomeni trenutek, ko se ujamemo v nekem fragmentu, v igri opazovanja in meditacije. Njena fotografija zajema tiste momente, ko vzorci iz našega okolja ne zbudijo samo estetskih čustev, temveč tudi globlje razmišljanje o bivanju, o lepoti vsega živega in umetno, pa vendar s človeškimi rokami proizvedenega sveta, s spodbudo, da si kdaj pa kdaj vzamemo čas in se z optimizmom ozremo okrog sebe. Idejna vsebina Petrinih fotografij se tako izraža skozi vsakdanje, a največkrat marginalne motive iz narave in mesta ter z njihovo fragmentarno kompozicijo brez osrednje točke očišča. Slednja nam omogoča, da se potopimo v množico detajlov, barv in oblik, ujetih v posameznem izrezu in se prepustimo miselnemu toku.
Posebna zahvala avtorice gre prof. Mariji Jenko iz Oddelka za tekstilstvo na ljubljanski NTF.

Info: Galerija Tir

28 files, last one added on Mar 03, 2008

Foto: David Verlič

Mlada mariborska slikarka, Nika Autor, ki je svoje umetniško ustvarjanje izpopolnjevala tudi na področju fotografije, je januarja 2008 odprla razstavo del v Galeriji Tir.
Predstavila se nam je z multimedijskim projektom Asad is going home, v katerega Nika vključuje fotografijo, videoprojekcijo in dokumentarno gradivo. Projekt zaznamuje izrazita družbena angažiranost avtorice, ki preko svoje umetnosti reflektira svoja jasna stališča o vsakdanjem življenju v urbanem evropskem okolju.
Iz našega vsakdana, ki nam je tako samoumeven, da se v vsesplošnem pomanjkanju časa včasih sploh ne zavemo njegove enoplastnsti, avtorica jemlje drobne zgodbe in poglede, ki nam jih predstavi iz povsem drugačnega zornega kota. Tako nam prikaže zgodbo migranta Asada iz Bangladeša, ki jo spremljamo skozi fotografije in dokumentacijo njegovega potovanja; človeška usoda mnogih, ki je za nas, tu ob meji, bila še nedavno nekoliko bolj vsakdanji pojav, a smo na njo mogoče gledali s strahom in neodobravanjem…
Skozi pojme individualizma, odtujenosti in človeškega dostojanstva nam Nika Autor ponuja kritičen premislek o podobi današnjega sveta.
Niko Autor sta predstavila avtorja spremljevalnega teksta Andrej Pavlišič in Nikolai Jeffs.

Info: Galerija Tir

30 files, last one added on Jan 18, 2008