Predstavitev Društva humanistov goriške in predstavitev zbornika Utopije demokracije Čitalnice Babel ter predstavitev knjige Evroza–kritika novega evrocentrizma Mitje Velikonje.
Novoustanovljeno Društvo humanistov goriške se je rodilo skozi delovanje študijske skupine Čitalnice Babel na Mostovni, kot želja, da bi se na goriškem začela širiti humanistična in družboslovna kultura.

Foto: David Verlič

18 files, last one added on Apr 15, 2006

Pri Časopisu za kritiko znanosti je v ediciji @Politikon izšla nova knjiga Marte Gregorčič ¡Alerta roja!: teorije in prakse onkraj neoliberalizma, v kateri avtorica reflektira alternativne teoretske in praktične poskuse gibanj kmetov in delavcev, študentov in družin, skupnosti in kolektivov, ki vzpostavljajo drugačne in nove družbenosti, alternativne družbene prakse in nove politike v različnih delih sveta od Latinske Amerike, Indije, Tanzanije, Evrope. Iraka, ZDA idr.
Gre za prelomno delo v polju teorije in kritične refleksije za družboslovje in humanistiko, saj natančno predstavlja, mreži in reflektira obstoječe in še ne artikulirane metode, načine in možnosti, ki jih gibanja po vsem svetu uporabljajo v vsakdanjih situacijah upiranja. Avtorica z izjemno teoretsko refleksijo in neposredno izkušnjo upiranj kaže na možnosti in posledice, ki jih nove družbene prakse ponujajo v paradigmi grotesknega in nasilnega uničevanja človekovih potencialov.

Foto: David Verlič

16 files, last one added on Oct 10, 2006

Društvo humanistov Goriške vabi vse humaniste in ljubitelje humanizma na predavanje, ki ga bo imel dr. Tonči Kuzmanić na temo Humanizem v (post)kapitalizmu. Gost bo skozi svoj govor razgrnil in aktualiziral znamenito Marxovo enajsto tezo o Feuerbachu (Filozofi so svet samo različno interpretirali; gre pa zato, da ga spremenimo.) in skozi njo kritično pretresel sedanje družbeno-politično stanje, ki se imenuje (post)kapitalizem.
Tonči A. Kuzmanić – kratek življenjepis
Tonči A. Kuzmanić je leta 1995 doktoriral na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete. Od leta 1983 naprej je kot svoboden novinar kolumnist pisal je za slovenski tednik Mladina, za Ost-West Gegeninformationen, Graz, War-Report in Red Pepper, London ter Media Watch, Ljubljana. Bil je svetovalec v parlamentarni komisiji za mirovno politiko (1991-1993), član alternativnega odbora za zaščito človekovih pravic (1988-1990), član slovenskega nacionalnega sveta za zaščito človekovih pravic (1991-1994) in aktivist slovenskega mirovnega in civilno družbenega gibanja. Je raziskovalec na Mirovnem inštitutu, predavatelj na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (politični ekstremizem), na Šoli za management v Kopru (etika in kultura) ter na Institutum Studiorum Humanitatis v Ljubljani (politična antropologija).

Foto: David Verlič

10 files, last one added on Dec 12, 2006

Društvo humanistov Goriške je predstavilo predavanje
Radko Istenič: Kako delujejo jedrske elektrarne

V Sloveniji kar 40% električne energije pridobimo z jedrske energije, medtem ko je na celotnem svetu ta delež 17%. Če si pri vprašanju o varnosti jedrskih elektrarn nismo enotni, se zagotovo strinjamo da toplogrednih plinov ne proizvajajo. Ste se kdaj vprašali, kako delujejo jedrske elektrarne, kako deluje elektrarna v Krškem, kako bogatiti uran? Ali se lahko ponovijo katastrofe kot Černobil?

Foto: David Verlič

16 files, last one added on Feb 07, 2007

Društvo humanistov Goriške je na Mostovni organiziralo predavanje dr. Igorja Pribca z naslovom »Nič človeškega mi ni tuje«. V svojem predavanju je dr. Pribac predstavil pomen humanizma in humanistike v današnjem času, s posebnim poudarkom na razumevanju in vrednotenju sodobnih socialnih fenomenov (kot so npr. resničnostni šovi).
Predavanje je drugo iz ciklusa "Humanizem danes". Dr. Igor Pribac (r. 1958) je redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljane, kjer predava filozofijo zgodovine. Večji del njegove raziskovalne, prevajalske in uredniške dejavnosti je usmerjena predvsem v zgodovino politične in socialne misli, zlasti v 17. in 18. stoletje. Poleg tega se ukvarja tudi z analizo sodobnih političnih teorij, socialnih praks in s filozofijo zgodovine.Od 1985. leta je redno zaposlen na oddelku za filozofijo in dejaven v pedagoškem procesu na oddelku. V letih 1990-1997 je bil član uredništva Časopisa za kritiko znanosti, v obdobju 1991-1994 tudi njegov odgovorni urednik. Bil je tudi član uredništva knjižne zbirke Studia humanitatis minora, kot predavatelj pa je sodeloval v podiplomskem programu Inštituta za humanistične študije. Članke je objavljal predvsem v Problemih, Časopisu za kritiko znanosti, Filozofskem vestniku in na Tretjem programu Radia Ljubljana.

Foto: David Verlič

10 files, last one added on May 09, 2007

Avantgardni pesnik Kobrowsky bo na Mostovni predstavil svoje umetniško ustvarjanje. Pesnik, ki je s krpanovsko močjo zlomil slovensko besedo na dve, ki je poeziji vdahnil "southparkovski" absurdistični humorizem in ki poezijo nasilno približuje generaciji, ki je poeziji hotela zbežati. Sarkastično sardoničen a srčen, viktorijansko vulgaren, skromni nastopač, pesnik Kobrowsky. Slastna pregreha za vsako kulturno dušo in kulturna ekskurzija za vsako grešno dušo.
Dogodek soorganizira Društvo humanistov goriške.
http://kobrowsky.sopca.com

Foto: David Verlič

12 files, last one added on Feb 06, 2008

Predavanje Gregorja Kardinarja z naslovom Filozofija in vznik moderne znanosti

Skoraj vedno, ko se je človek v svoji majhnosti primerjal z vesoljem, je bil pred njim ponižan. A v antičnih in srednjeveških časih je bil na svojem svetu trdno usidran, stal je na središču sklenjenega sveta, ki so ga varovale zvezde stalnice. Nato pa se je vesolje pričelo krhati, najprej je izgubilo svoje meje, nato pa se je podaljšalo v neskončnost. Oporna središčna točka je bila izgubljena in če je bilo to sprva razlog veselja in navdušenja, sta postala kmalu zatem vesolje in z njim življenjski svet neznosno tiha.

Foto: David Verlič

25 files, last one added on May 08, 2008